Zopet se je med notranje žaluzije ujel pajek. Oziroma popravljam se, ujela sta se dva pajka, ki jih moram sedaj rešiti, ker bosta v vsakem primeru za vedno ostala tam, in to živa ali mrtva. Sta pa vsekakor zelo optimistična in sta vseeno spletla več pajčevin. Ne vem, zakaj, ampak nekako dvomim, da bosta tam kaj pametnega ujela.

Naslednji dan je res sledilo reševanje pajkov. Ko sem odprla okno in pregledala notranje žaluzije, sem opazila, da jih je mnogo več tam kakor pa le dva. Nisem potrebovala dolgo, ker so se vseeno vsi pajki zelo hitro razbežali, ko sem odprla notranje žaluzije in jih malce premaknila. Kar naenkrat so ostale le še pajčevine, ki sem jih morala očistiti. Pogledala sem naokoli, ali je kje še kakšen pajek na vidnem mestu. Videla sem sicer vse, ampak ker so bili tako hitri, jih nisem uspela uloviti. Očistila sem notranje žaluzije pajčevin in praha, pomila sem še notranje strani oken in vse skupaj zaprla nazaj. 

Razmišljala sem, kaj naj sedaj naredim s pajki, ki so se seveda vsi poskrili nekam, da jih nisem več videla. Rada bi jih preselila ven, preden jih moj maček posvoji za igračo, ker potem ne vem, koliko časa bodo še živi. Nekateri se uspejo zmuzniti spet drugi ne. Odločila sem se, da počakam in da vidim, kaj se bo zgodilo, potem se bom pa sproti odločila, ko se bodo kje pojavili. Več kot to vsekakor ne morem narediti. Če sem jih že rešila od tam, kjer so notranje žaluzije, jih bom pa tudi pred mačkom najbrž.

Ko sem to razmišljala, sem ravno zagledala zverino, kako se je podil za neko stvarjo. Prestrašila sem se, da je že dobil enega pajka, ki ga sedaj preganja. Ampak na srečo, je bila le žoga. Pospravila sem vse, kar sem potrebovala, da sem notranje žaluzije očistila in odšla v dnevno sobo.