Rada hodim v šolo, še rajši pa imam počitnice, ko lahko grem k babici in dedku. Vedno sem bila vesela, ker živita daleč stran, tako, da ko sem bila pri njima, smo vedno kaj novega doživeli. Moj dedek je bil takšen, da me je veliko naučil. Ko je babica dopoldan kuhala dobro kosilo, sva midva z dedkom vedno nekaj odšla. Vrnila sva se v času kosila. Najbolj sem bila vesela, ko mi je kaj novega pokazal.

Včasih sva šla k njegovim prijateljem, ki so imeli različne živali. Tako sem se jaz lahko igrala z živalmi, dedek pa je malo poklepetal. Vedno mi je rekel, da naj pazim, da se preveč ne oddaljim, da me mora videti. Tako sva se res lepo razumela. Kakor koli sva šla so naju postregli, jaz sem dobila kaj sladkega, sladoled, čokolado, moj dedek pa je spil kakšen kozarček vinčka. Pot domov je bila ravno tako vedno zanimiva, ko sva se peljala po cesti, mi je vse razlagal, kaj se vidi, kateri hribi so okoli naju, katera reka teče pod mostom, kje je on delal in tako naprej.

Doma pa naju je pričakalo kosilo od babice. Moja babica je dobro kuhala. Imela je točno določen urnik, tako smo vedno jedli po dnevih. Vedno je bila ista hrana na isti dan. To mi je bilo zanimivo, kajti čeprav sem bila otrok, sem že točno vedela, kaj me bo določen dan čakalo na mizi. Po kosilu sta babica in dedek vedno spila kavico in potem malo počila. Jaz sem se takrat igrala sama, ali pa sem gledala televizijo. Všeč mi je bilo, ker sta me imela neizmerno rada, čutila se je njihova ljubezen do mene. Te počitnice bodo za vedno ostale v mojem spominu.