Prijatelj, ki je bil skrbnik planinske koče, me je povabil, če bi za vikend šel z njim do koče, da preveri, ali je vse ok. Tako sem bil vabila vesel, vedel sem, da bo mrzlo in tako mi je prišla prav zimska delovna obutev, ki sem si jo lani privoščil. 

Šla sva dopoldan, ko se je pokazalo sonce, tako sva prišla v treh urah do koče, ker je pot bila kar naporna zaradi snega. V sami koči je bilo kar nekaj dela in zato sva se odločila, da bova prespala. Sedaj ne vem, ali je to dobra ali slaba ideja, da sva ostala, ker je ponoči zapadel sneg in kar nekaj dni nisva zaradi vremena mogla nikamor. Meni je delovna obutev res prišla prav, ker je zunaj bilo ogromno snega in veliko časa sva bila zunaj, saj je bilo potrebno nasekati drva in zakuriti. Morala sva skidati okoli hiše, da sva lahko sploh šla ven. 

Ne boste verjeli, ampak midva sva bila v planinski koči zaprta cel teden. Takšnega dopusta še nisem imel. Danes, ko pripovedujem mojim otrokom vedno rečem, da je to bil zame noro dober dopust in da sem si tisti teden uredil misli. Res, da so me grela prava oblačila in prava zimska delovna obutev, kajti če bi me zeblo, bi mi po moje bilo grozno, tako pa sem užival v tej situaciji, ko sem bil.

Prijatelj se mi je opravičeval, da ni vedel, da bova morala ostati v planinski koči cel teden, sam pa sem mu povedal, da mi lepšega dopusta ne bi mogel nuditi. 

Tako mi je delovna obutev omogočala, da sem se vsak dan sprehodil okoli planinske hiše in da sem v končni fazi prišel nazaj v dolino. Sedaj je delovna obutev v garaži in vedno, ko jo vidim, se spomnim na te lepe dni v planinah.