Ko sem že mislil da imam tinitus

Nikoli ne bom pozabil tistega trenutka, nekaj let nazaj, ko sem si po nekaj mučnih dneh že mislil, da me je doletel tinitus. To je bilo mentalno res naporno, kajti niti predstavljati si nisem moral, kako bi lahko s tem živel. Vse pa se je začelo s tem, ko smo se s prijatelji odpravili na nek koncert. Tam je bilo vse tako, kot po navadi. Glasna glasba, močni zvočniki, zanimivi efekti, dobro vzdušje in veliko ljudi. Zato si o tem koncertu nisem mislil preveč. Ko sem se tisti večer vrnil domov, mi je prav tako piskalo v ušesih, ampak to je bilo spet nekaj klasičnega, ter sem si tako mislil, da bo to že naslednje jutro minilo. Sicer je bilo zaradi tega tisti večer kar težko zaspati, vendar si vseeno nisem mislil preveč.

Ko sem že mislil da imam tinitus

Naslednje jutro pa sem se zbudil precej šokiran in kar malo prestrašen, saj se piskanje še kar ni končalo. Še vedno pa sem si rekel, da ne bom delal panike, saj je bila velika verjetnost, da bi se to končalo tekom dneva, ali pa čez noč. Ampak naslednji dan pa spet isto. V tistem trenutku pa sem postal že precej živčen, saj so moji možgani takoj zavili na idejo, da gre za tinitus, kar je trajna poškodba sluha. Ko pa je bilo stanje enako še naslednji dan, sem se kar odpravil do zdravnika, saj me je panika že precej dajala.

Na pregledu mi je zdravnik omenil, da videti ni nič nenavadnega in mi je svetoval, da počakam še par dni. Če v tem času ne bi bilo bolje, potem bi verjetno res šlo za tinitus. Naslednjih nekaj dni pa je bilo zame res zelo mučnih. Ko sem se zvečer odpravil spat, sem skoraj znorel, saj je bilo v tišini tisto piskanje še bolj moteče. Prav tako sem bil konstantno živčen, da je kaj resno narobe. Na mojo srečo pa je peti dan piskanje res kar naenkrat izginilo, tako da sem si lahko končno oddahnil.

Grozdje teran v Brdih ustvarja edinstven značaj lokalnega vina

Grozdje teran v Brdih ustvarja edinstven značaj lokalnega vina zaradi svoje posebne sestave in vpliva mikroklime tega območja, ki se ponaša z bogato tradicijo vinogradništva. Brda, znana po razgibanem reliefu in ugodnih vremenskih pogojih, omogočajo pridelavo izjemno kakovostnega grozdja, pri čemer teran zavzema pomembno mesto med lokalnimi sortami. Ta sorta je posebej prilagojena na kraška tla z visoko vsebnostjo železa, kar daje vinu intenzivno rubinasto barvo in prepoznaven okus s pridihom svežine ter sadnosti. V procesu pridelave grozdja teran se vinogradniki posvečajo natančnemu spremljanju dozorevanja grozdja, saj optimalen čas trgatve bistveno vpliva na aromatiko končnega vina. Značilnosti tal in podnebni pogoji v Brdih omogočajo počasen razvoj sladkorjev in taninov v jagodah, kar pripomore k uravnoteženosti okusa ter dolgotrajni obstojnosti vina. Teran iz tega območja pogosto odlikujejo žametni tanini in izrazita mineralnost, zaradi katerega je vino priljubljeno tako med domačimi kot tujimi ljubitelji vina. Pomemben vidik pridelave te avtohtone sorte je tudi trajnostno naravnano delo v vinogradih, kjer se upoštevajo načela sonaravne obdelave zemlje in zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Vinogradniki skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varovanje okolja skozi celoletne aktivnosti v vinogradu – od rezi do trgatve. Zaradi teh dejavnikov ima vsaka letina svojo specifično noto; pogoji posamezne letošnje rasti so namreč tesno povezani z izraženim karakterjem vina iz grozdja teran. Poleg tega so domači enologi razvili številne inovativne tehnike maceracije in staranja vina, s katerimi še dodatno poudarjajo avtentičnost te sorte. Lokalna skupnost Brd si prizadeva za promocijo svojih vinarskih dosežkov prek organizacije tradicionalnih vinskih dogodkov in degustacijskih tur po vinskih kleteh regije. Na ta način obiskovalci lahko spoznavajo različice terana neposredno pri proizvajalcih in pridobijo vpogled v dolgoletne družinske tradicije pridelovanja tega cenjenega rdečega vina. Prav ta pristop prispeva h krepitvi identitete celotne regije kot ene najpomembnejših slovenskih vinorodnih destinacij s posebnim poudarkom na sorti grozdje teran, ki ostaja nepogrešljiv del kulturne dediščine Brd.

Grozdje teran v Brdih ustvarja edinstven značaj lokalnega vina

Izjemna prepoznavnost, ki jo v Brdih uživa grozdje teran, je rezultat dolgoletnega sodelovanja med generacijami vinogradnikov in naravnimi danostmi pokrajine. Vino iz te sorte ne navdušuje le z bogatim okusnim profilom, temveč tudi s sposobnostjo staranja in razvoja kompleksnih arom skozi čas, kar še dodatno potrjuje njegov potencial na domačih in tujih trgih. Pri obdelavi terana se poudarja pomen ročnega dela tako pri negi trt kot tudi pri skrbni selekciji grozdja ob trgatvi, saj vsaka podrobnost šteje za končno kakovost vina. Posebna mikroklima Brd omogoča optimalno dozorevanje grozdja, kar pripomore k uravnoteženemu razmerju sladkorjev in kislin ter nežnim taninom – prav ti elementi pa so ključ do zapeljivega okusa tipičnega brdskega terana. Vinogradniki pogosto uporabljajo tradicionalne metode pridelave v kombinaciji s sodobnimi tehnološkimi pristopi, da ohranijo značaj in svežino sorte teran hkrati pa zagotovijo stabilnost vina za daljše obdobje hranjenja. Poleg tega ima pomembno vlogo povezovanje lokalnih proizvajalcev skozi vinske zadruge ali združenja, kjer si izmenjujejo znanje in izkušnje o najboljših praksah pri vzgoji trte ter predelavi vina; to prispeva k dvigu kakovosti celotne regije Brda kot priznane vinorodne destinacije. Pristop k pridelavi je vedno bolj usmerjen v spoštovanje narave – zmanjševanje ogljičnega odtisa in uporaba naravnih gnojil sta postala stalnica vsakodnevnega dela na vinogradniških površinah. Tako nastaja vino z jasno izraženo identiteto območja: rubinasto rdeče barve, intenzivnega vonja po gozdnih sadežih ter elegantnim zaključkom na nebu okuševalca – vse to je rezultat skrbne predanosti ljudi Brd svoji zemlji in tradiciji pridelave vrhunskih vin iz grozdja teran.

Zaradi vse večje prepoznavnosti in kakovosti vina iz sorte teran postajajo Brda privlačna destinacija za vinske navdušence, ki iščejo pristna doživetja in želijo spoznati zgodbo vina od trte do kozarca. Turistične poti, degustacije pri lokalnih vinarjih ter strokovno vodeni ogledi vinogradov so odlična priložnost za promocijo regije in njenih posebnosti širši javnosti. Poleg tega povezovanje z gastronomijo omogoča ustvarjanje harmoničnih kombinacij med tipičnimi briškimi jedmi in bogatim karakterjem terana, kar dodatno krepi ugled Brd kot kulinarično-vinske destinacije. S takšnim celostnim pristopom se ohranja dediščina, spodbuja trajnostni razvoj podeželja ter gradi mostove med tradicijo in sodobnimi pričakovanji zahtevnih obiskovalcev.

Zanimanje za avtentične vinske izkušnje v Brdih iz leta v leto narašča, saj obiskovalci cenijo možnost spoznavanja lokalnih sort in pristopov k pridelavi. Prav zaradi tega je v zadnjem času vse več poudarka na organiziranju butičnih dogodkov, kjer se lahko ljubitelji vina poglobljeno srečajo z zgodbo posameznega vinarja in edinstvenimi lastnostmi, ki jih teran izraža na briških tleh. Vključevanje mladih generacij v vinogradništvo ter uvajanje inovativnih trajnostnih praks zagotavljata, da bo kakovost vina ostala visoka tudi v prihodnosti. S tem Brda utrjujejo svoj položaj kot sodobna regija s spoštovanjem do tradicije, pripravljena navdušiti še tako zahtevne vinske popotnike.

Zaradi vse večje prepoznavnosti Brd kot destinacije za vrhunski vinski turizem, se ponudba dopolnjuje tudi z vodeni degustacijami, kulinaričnimi doživetji ter obiskom vinskih kleti, kjer lahko gostje iz prve roke spoznajo bogato dediščino območja. Posebno pozornost namenjajo avtohtonim sortam; tako je teran pogosto v ospredju zgodb o tradiciji in inovaciji, ki jih briški vinarji radi delijo s svojimi obiskovalci. Raznolika krajina omogoča pridelavo vina visoke kakovosti, hkrati pa ponuja številne možnosti za raziskovanje naravnih lepot in kulturnih posebnosti regije. Za ljubitelje vina to pomeni celovito izkušnjo – od okušanja specifičnih arom briških vin do poglobljenega razumevanja procesa njihovega nastanka. Več informacij o briških vinih in dogodkih najdete tudi na vinorebula.si, kjer so zbrane aktualne novice in ponudbe degustacij.

Vožnja s čolnom do skritih kotičkov naše obale

Nahrbtnik za plažo je pripravljen. Že včeraj sva ga pripravila. Hitro zjutraj se odpeljeva do marine, kjer imava privezan čoln za izlet do skritih plaž. Primorsko pasaro. Čisto dovolj, da se odpeljeva malo ven iz mesta, na kakšno divjo plažo, ki jih je kar nekaj v bližini. In še to dostopni samo s čolnom. Super, ni dosti ljudi ni nadležnih turistov. Z nahrbtnikom na mojem hrbtu hodiva po pomolu do čolna.

Vožnja s čolnom do skritih kotičkov naše obale

Odkrijem ponjavo, jo pospravim v podpalubje. Pomagam še svoji dami, da s kužkom v naročju stopi na palubo. Obrnem ključ in motor se tiho prižge. Morje je mirno in lepo drsimo po vodni gladini. Naš kuža Piki prestrašeno vohlja po barki. V roke vzamem daljnogled, da pogledam koliko je prostora na skritih plažah daleč od radovednih oči. Smo dovolj zgodnji, je kar nekaj zalivov še praznih. Izberemo enega in počasi zavijem do njega. Nekaj metrov pred obalo spustim sidro in ugasnem motor. Čoln zasidran. Skočim v vodo, ki mi sega malo čez pas in odnesem nahrbtnik in Pikija na kopno. Na majhni plaži obdani z visokimi skalnimi stenami razprostreva najini veliki brisači. Postavim še senčnik, da bomo zaščiteni pred žgočim poletnim soncem. Kakšen mir, kakšna tišina. Sliši se samo valovanje morja, ko valovi udarjajo ob obalo in pa oglašanje ptic, ki visoko nad skalami letajo naokrog. Takoj se zapodimo v morje in vsi trije veselo čofotamo po vodi. Piki seveda samo do kolen. Ne upa dalje, boježka. Morje je prijetno toplo, pravi užitek je plavati v njem.

Zlekneva se na brisačo, iz nahrbtnika vzameva vsak svojo knjigo in se zatopiva vanjo. Piki pa veselo vohlja naokrog. Lahko je brez povodca, ne more nikamor. In nihče ne more do nas. Raj na zemlji. Pridruži se nama v senci in se zlekne med naju. Tako uživamo celo popoldne.

Gnojilo za travo je naredilo ogromno spremembo

Ko sem se prvič resneje lotil urejanja mojega vrta, sem bil prepričan, da je dovolj le redno kositi travo in jo zalivati. A hitro sem ugotovil, da trava ni tako enostavna, kot se mi je sprva zdelo. A že po nekaj tednih sem opazil, da moja zelenica ni ravno taka, kot sem si jo predstavljal. Tu in tam je že kar porumenela, drugje je bila redka, na določenih mestih celo suha. Zato sem končno spoznal, da bom moral narediti nekaj več.

Takrat sem kupil gnojilo za travo, saj sem bil prepričan, da bo to tisto, kar moja trava rabi. Na začetku pa vseeno nisem bil čisto prepričan, za kaj se sploh odločiti. Trgovine so bile namreč polne različnih vrst: od spomladanskih, jesenskih, dolgotrajnih in organskih gnojil. Na srečo pa mi je pri izbiri gnojila pomagal tamkajšnji vrtnar. Rekel mi je, naj kar vzamem tisti univerzalno najboljše gnojilo za travo z dolgotrajnim učinkom. To je vsebovalo dušik, fosfor in kalij, kar naj bi bilo zelo dobro. Sam sicer nisem vedel veliko o tem, vendar sem mu kar zaupal.

Že po dveh tednih pa sem lahko opazil precej veliko razliko. Trava je postala veliko bolj gosta, bolj zelena in predvsem odporna na sušo. Tako sem res videl, da je bilo gnojilo za travo odlična rešitev za mojo trato. Končno je dobila tisto barvo in polnost, ki sem si jo želel.

Zdaj gnojenje izvajam redno: spomladi za rast, poleti za ohranjanje barve in jeseni za pripravo na zimo. Sčasoma sem se naučil tudi, da pretiravanje ni dobro. Preveč gnojila lahko travo celo poškoduje, zato vedno upoštevam navodila in gnojilo enakomerno razporedim po površini (najraje s trosilnikom). Po gnojenju trato zalijem s približno 10–15 mm vode, da se granule aktivirajo in ne zažgejo listov. Pomembno pa je tudi redno zalivanje v sušnih obdobjih ter občasno prezračevanje trate za boljšo rast.

Panelna ograja je bila odlična rešitev za moj dom

Ko sem se pred kratkim lotil urejanja mojega vrta in dvorišča, sem dolgo razmišljal, kakšno ograjo izbrati. To sem si želel, ker sem hotel nekako postaviti meje mojega dvorišča, oziroma vrta. Ta se je prej kar naenkrat končal, kar mi ni bilo nikoli tako všeč, saj bi lahko kdorkoli stopil na vrt, ter tako nisem imel nič zasebnosti. A pri iskanju ograje sem vedel, da si želim nekaj trpežnega, varnega, a hkrati tudi cenovno dostopnega. Najprej sem gledal kakšne lesene ograje, katere so mi bile sicer, kar se estetike tiče, všeč, vendar so imele svoje slabosti. Najslabše je bilo vzdrževanje, kajti les ni ravno najbolj trajen material.

Po nekaj iskanja po spletu pa mi je pozornost vzela panelna ograja. Te so namreč precej moderne, lepe, a hkrati robustne in stabilne, tako da me življenjska doba ne bi rabila skrbeti. Prav tako z njimi ni potrebnega skoraj nobenega vzdrževanja. Ker sem na spletu našel kar nekaj slik, kjer sem lahko videl, kako se kakovostna panelna ograja prilega k vrtu, ter so mi bile slike zelo všeč, sem se nato res odločil, da kupim takšno ograjo.

Izmeril sem vse dimenzije vrta, ter se lotil dela. Najprej je bil potreben seveda nakup, nato pa še montaža. Ta je zahtevala sicer nekoliko več dela, saj sem jih moral dobro pritrditi, da bi mi služila čim dlje, vendar mi je tudi to uspelo. Tedaj pa sem prav spomnim, ko sem končal z postavitvijo. Naredil sem nekaj korakov nazaj, ter si ogledal, kako vse skupaj izgleda. Vrt je dobil prav čisto novo vzdušje, oziroma izgled, saj ga je tista panelna ograja lepo zagradila. Prav tako me je najbolj presenetilo to, kako lepo se je zlila z okolico. Ker so te ograje kovinske, sem si sprva mislil, da se ne bodo najbolje prilegale k vrtu. A temi niti približno ni tako in sem zato zelo zadovoljen.

Kaj modularna hiška sploh je?

Že nekajkrat sem slišala, da so si prijatelji naredili hiško tako, da je bila najprej izbrana modularna hiška. Tako sem izvedela, da je modularna hiška hiša, ki je izdelana iz vnaprej pripravljenih modulov, ki jih sestavijo v tovarni, nato pa jih pripeljejo na želeno lokacijo in jo postavijo na temelj.

Tudi modularna hiška je lahko nadstropna ali pa tudi razširljiva z dodatnimi enotami. Tako sem se spomnila, da sem že večkrat videla na avtocesti tovornjake in avtomobile za izredni prevoz, z vsemi potrebnimi lučkami, ki so prevažali ravno takšne modularne hiške. Prijatelj je povedal, da je izbira modularne hiše pravzaprav hitra in ima tudi visoko energijsko učinkovitost. Prav tako pa ima možnost popolne prilagoditve z raznoraznimi razporeditvami prostorov in tudi izbora materialov. Tako modularna hiška ni primerna samo za počitniško bivanje ali pisarno, ampak je primerna tudi za stalno bivanje; njena gradnja pa ima tudi manj vpliva na okolje, saj je odpadkov manj, sama proizvodnja pa je bolj nadzorovana.

Prav tako pa mi je prijatelj omenil, da mu je bila modularna hiška pravzaprav cenovno ugodnejša, kot če bi se lotil klasične gradnje, pa tudi sama postavitev je bila dosti hitrejša, saj je veliko elementov že izdelanih. Kljub temu, da gre za modularnost, je primerna za različne terene. So pa vseeno neke omejitve glede velikosti in oblike, predvsem zaradi lokalnih in gradbenih predpisov, zato morda tudi ni toliko osebnega nadzora nad detajli. K sreči pa je prijatelj imel dovolj dostopno lokacijo, saj je pri težje dostopnih lokacijah lahko res prevelik izziv.

Tako mi je tudi prijatelj povedal, da se večina novih družin odloča za modularne hiške, še posebej pa so praktične zaradi tega, ker jih je lažje postaviti bližje naravi. Prav tako pa se velikokrat doda na novo parceli kakšen objekt v obliki modularne hiške.

Za več informacij in primere izvedb obiščite hrovat.net.

Gastroskopija samoplačniško je bila prava odločitev

Pred nekaj meseci sem se znašel v zanimivi situaciji. Nisem imel resnejših zdravstvenih težav, ampak zgolj radovednost. V tistem času sem se namreč kar pogosto srečeval z raznimi zgodbami, kako so nekateri čakali čisto predolgo, predno so se odpravili na kakšen potreben pregled, tako da so se zadeve čisto nepotrebno zakomplicirale. Zaradi tega me je začela zanimati gastroskopija. Gre za postopek, oziroma pregled, katerega se po navadi izogibamo, oziroma velja za neprijetnega. 

Gastroskopija samoplačniško je bila prava odločitev

Sam sem pred tem imel rahle težave z zgago. Sicer to ni bil zadosten razlog, da bi bila gastroskopija nujna, a me je vseeno zanimalo, kaj se dogaja. Zaradi tega sem se odločil, da si pogledam kakšna je gastroskopija samoplačniško. Najprej so me zanimale cene, tako da bi videl, če se mi to res splača. Obrnil sem se na splet, kjer sem našel kar nekaj ponudb, z zelo kratkimi čakalnimi vrstami. To je tudi glavna prednost pred tistimi javnimi napotnicami, kajti gastroskopija samoplačniško se znebi vseh čakalnih vrst in lahko prideš na vrsto skoraj takoj. 

Ker denar ni bil problem, sem se nato res naročil in se odpravil na pregled. Sam postopek pa je bil nato presenetljivo ne tako hud, kot sem si mislil. Vsi si namreč najbrž mislimo, da je gastroskopija nekaj groznega, sploh tisti občutek, ko ti nekdo s kamero pregleduje notranjo stran prebavil. A v mojem primeru, se je postopek izvedel s sedacijo, kar je pomenilo, da nisem čutil ničesar. Prav tako je bil zelo hitro končan. Vse skupaj je trajalo nekje okoli 15 do 20 minut, tako da lahko res rečem, da ni bilo to nič hudega. 

Po pregledu sem malo posedel in hitro dobil jasne odgovore, ki so mi pokazali, da ni nič narobe. Kljub temu sem vseeno vesel, da sem se odpravil na pregled, saj mi je dala gastroskopija samoplačniško potrdilo, da z mojimi prebavili ni nič narobe. 

Ročna avtopralnica res naredi razliko

Z avtom sem vedno precej natančen – rad imam, da je čist, urejen in brez madežev na šipah. Preizkusil sem že ročna avtopralnica, a nikoli nisem bil zares zadovoljen z rezultatom. Vedno je ostalo nekaj umazanije na robovih ali sledi vodnih kapljic. Zato sem pred časom začel hoditi v ročne avtopralnice, in razlika je res očitna.

Najraje obiščem eno manjšo ročna avtopralnica v bližini, kjer delo opravijo res temeljito. Fantje si vzamejo čas, operejo vsak kotiček, od blatnikov do pragov, posebej očistijo platišča in na koncu še notranjost. Ko odpeljem avto od tam, je občutek tak, kot da bi vozil skoraj novega.

Ročna avtopralnica res naredi razliko

Sprva sem mislil, da je to nepotreben strošek, a zdaj, ko vidim, koliko več pozornosti namenijo detajlom in kako dolgo ostane avto čist, se mi zdi popolnoma vredno. Ročna avtopralnica je zame postala stalna točka, ne samo zaradi čistoče, ampak tudi zaradi odnosa in občutka, da nekdo res poskrbi za tvoje vozilo.

Ena stvar, ki mi je pri ročni avtopralnici še posebej pomembna, je osebni pristop. Ko pridem tja, me že poznajo po imenu, vedo, da sem pikolovski glede notranjosti in mi vedno ponudijo, da dodajo še zaščitni premaz za armaturo. Včasih pustim avto pri njih in skočim v trgovino ali na kavo. Ko se vrnem, me čaka sijoč avto, brez madežev, brez vonja po kemikalijah, le prijetno čist.

Zadnjič sem peljal tudi ženino vozilo, ki ga že dolgo ni nihče očistil. Bila je skeptična, a ko je prišla po avto, je rekla, da še nikoli ni bil tako lep. Uporabili so nežna čistila, posebej prilagojena za občutljive površine in rezultat je bil vrhunski.

Od takrat naprej peljemo oba avtomobila tja vsaj enkrat na mesec. Meni je to več kot le pranje, je način, kako poskrbim za nekaj, kar mi veliko pomeni. Ročna avtopralnica res naredi razliko, ki jo opaziš ne samo ti, ampak tudi vsi, ki se peljejo s teboj.

Novi Hyundai model pokazal novo vizijo prihodnosti

Na prestižnem avtomobilskem sejmu v našem glavnem mestu, ki je potekal prejšnji konec tedna, je Hyundai, korejska tovarna avtomobilov, predstavil svoj najnovejši hibridni model, ki združuje napredno tehnologijo, trajnostne materiale in futuristično oblikovanje.

Gre za zelo pomemben korak korejskega proizvajalca avtomobilov v smeri elektrifikacije in trajnostne mobilnosti. Obiskovalci tega prestižnega avtomobilskega sejma so imeli priložnost videti in spoznati povsem prenovljeni Hyundai Santa Fe, ki je na voljo v hibridni in priključno hibridni različici. Novi model Santa Fe se ponaša z mogočnim videzom, zelo prostorno notranjostjo in naprednimi tehnološkimi rešitvami. V dolžino meri neverjetnih 483 cm, kar je skoraj deset centimetrov več kot prejšnja generacija in ponuja do sedem sedežev ter prtljažni prostor kar do 1949 litrov. Pogonski sklop Hyundai Santa Fe vključuje 1,6 litrski turbobencinski motor v kombinaciji z elektromotorjem, kar omogoča skupno moč do 253 konjskih moči in ima neverjeten, za te modele, pospešek od 0 do 100 km/h 9,3 sekunde. Priključno hibridna različica omogoča tudi vožnjo zgolj na električni pogon, kar pripomore k zmanjševanju emisij in porabe goriva.

Novi Hyundai model pokazal novo vizijo prihodnosti

Notranjost vozila Hyundai je zasnovana z mislijo na udobje in funkcionalnost. Opremljena je z veliko digitalno instrumentalno ploščo, velikim zaslonom na dotik za upravljanje multimedije in klimatske naprave ter vrsto podpornih sistemov za pomoč vozniku pri sami vožnji. Posebnost je tudi predal za sterilizacijo predmetov z UV-C svetlobo, ki skrbi za dodatno higieno v vozilu. Tako Hyundai z tem novim in vesoljskim modelom odgovarja na potrebe sodobnih voznikov, ki iščejo kombinacijo prostornosti, zmogljivosti in okolijske ozaveščenosti. Predstavitev na tem prestižnem sejmu je pokazala, da je korejski proizvajalec pripravljen na prihodnost mobilnosti, kjer bodo hibridna in električna vozila igrala pomembno vlogo.

Obiskovalci so bili navdušeni nad novostmi in inovacijami, ki jih prinaša nov model. Hyundai je s tem korakom še dodatno utrdil svoj položaj na avtomobilskem trgu in pokazal, da je pripravljen slediti trendom ter postavljati nove mejnike.

Psihoterapija mi je pomagala spet slišati samo sebe

Za psihoterapija sem dolgo mislila, da je nekaj, kar potrebujejo drugi, sploh tisti, ki se spopadajo z depresijo, tesnobo ali hudimi življenjskimi preizkušnjami. Jaz sem imela urejeno življenje, redno službo, partnerja, streho nad glavo. Pa vendar me je nekaj grizlo od znotraj. Občutek praznine, težka tišina v meni, ki se ni dala pregnati z raznimi aktivnostmi ali pozitivnimi mislimi.

Prijateljica mi je čisto mimogrede rekla, da hodi na psihoterapijo. Tako odprto, brez sramu. In prvič sem pomislila, da bi morda tudi jaz poskusila. Ne zato, ker bi morala, ampak ker sem si želela bolje razumeti sebe.

Prvi pogovor je bil neprijeten. Nenavadno je bilo govoriti o stvareh, ki sem jih vedno potiskala na stran. A prav v tem je bila moč. Vsakič, ko sem nekaj izrekla na glas, je postalo bolj jasno, manj strašljivo.

Psihoterapija mi je pomagala spet slišati samo sebe

Danes lahko rečem, da mi je psihoterapija pomagala spet slišati samo sebe. In to je nekaj, kar sem prej dolgo pogrešala, pa tega sploh nisem vedela.

Zanimivo je, kako se človek nauči skrivati svoje občutke pred drugimi in še bolj pred samim sabo. Ravno to sem jaz počela leta. Delala sem, funkcionirala, se smejala, ampak znotraj sem bila izčrpana. Psihoterapija mi je postopoma pomagala razplesti vozle, za katere nisem niti vedela, da jih nosim. Spomnila sem se stvari iz otroštva, drobnih trenutkov, ki sem jih potisnila v ozadje, a so me še vedno oblikovali.

Terapevtka mi ni nikoli dajala konkretnih navodil ali odgovorov. Namesto tega mi je postavljala vprašanja, ki so me včasih spremljala še cel teden. Naučila me je, da se ni treba bati tišine in da je tudi solza lahko napredek. Včasih sem iz seanse odšla utrujena, drugič olajšana. Ampak vedno sem imela občutek, da sem naredila nekaj pomembnega zase.

Zdaj razumem, da psihoterapija ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Ravno nasprotno. Je pogumen korak, da se ustaviš in pogledaš vase. In čeprav se včasih zdi, da ne greš nikamor, pride dan, ko pogledaš nazaj in vidiš, kako daleč si že prišel.